DRUŽENJE UČENCEV OŠ KAJETANA KOVIČA RADENCI Z UČENCI OŠ KAJETANA KOVIČA POLJČANE IN 1. KOVIČEVEV LITERARNI NATEČAJ MOJA POT
V petek, 20. 10. 2017, smo se učenci in učiteljici z ravnateljico Simono Grosman, polni pričakovanj in vznemirjenja, odpravili na OŠ Kajetana Koviča Poljčane. Z veseljem smo se odzvali povabilu, da se vse dopoldne družimo na Dnevu poezije Kajetana Koviča, ki je potekal ob počastitvi prve obletnice poimenovanja šole po pesniku, pisatelju, prevajalcu in akademiku Kajetanu Koviču. Že ob prihodu so nas učenci toplo sprejeli in nas razveselili z drobno pozornostjo (mapami in lesenim obeskom). Pripravili so pestre in zanimive delavnice (gledališka, novinarska, plesna …), v katerih smo aktivno sodelovali in naučeno predstavili na kulturni prireditvi. Spoznali smo svoje vrstnike in stkali nitke prijateljstva z obljubo, da se kmalu spet srečamo na naši šoli.
Utrinke s skupnega druženja si lahko ogledate na spletni strani OŠ Kajetana Koviča Poljčane: http://www.ospoljcane.si/galerija/20171026/moja-pot
Na prireditvi so podelili priznanja in nagrade najuspešnejšim učencem, ki so sodelovali na 1. Kovičevem literarnem natečaju Moja pot. Nagrajena sta tudi dva prispevka z naše šole, in sicer pesem Razpotje (avtor: Nejc Fifolt, 7. r.; mentorica: Mojca Karnet) in pesem Nova pot (avtorica: Kaja Rihtarič, 8. b-razred; mentorica: Zdenka Šiplič).
V SPOMIN KAJETANU KOVIČU
(Kajetan Kovič, slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec, * 21. oktober 1931, Maribor, Slovenija, † 7. november 2014, Ljubljana)
O prostor, lep in enostaven.
O najbolj tiha od tišin.
O čas, za zmeraj vodoraven.
Prosojna godba korenin.
Dve roki, položeni v spanje.
V neslišno lesketanje zvezd.
V doslej neznano praznovanje.
K sencam šentjanževih nevest. (Kajetan Kovič)
Ob bližajočem se 1. novembru, dnevu spomina na mrtve, smo na grobu Kajetana Koviča v Gornji Radgoni prižgali svečo in položili cvetje v njegov spomin.
Zdenka Šiplič in Lea Žiško
