Spoštovani starši.
Prilagam Vam povezave na spletne strani založb, kjer lahko (v kolikor to seveda želite) naročite delovne zvezke in šolske potrebščine za prihajajoče šolsko leto.
Vam in Vašim otrokom želim lepe počitnice, spočijte si in naberite novih moči.
Petra Cipot, knjižničarka
Povezave:
https://www.dzs.si/solska-sezona/seznam?school-season-schools=5082919&school-season-class=O94&school-season-parallel-class=null&school-season-motiv=M
https://emka.si/pages/solsko-leto/osnovna-sola-kajetana-kovica-radenci-osnovna-sola-splosni-program-2-razred-2242212?parenthandle=osnovna-sola-kajetana-kovica-radenci&program=Splo%C5%A1ni%20program
https://www.kopija-nova.si/enostavno-narocanje?pmr=131&pmid=58zg2vyk8sqm
8. JUNIJ – DAN PRIMOŽA TRUBARJA (1508–1586)
Vsako leto 8. junija obeležujemo dan Primoža Trubarja, pomemben praznik, posvečen očetu slovenske književnosti in enemu najpomembnejših osebnosti v slovenski zgodovini. Primož Trubar, rojen leta 1508 v Rašici, je bil protestantski duhovnik, reformator in pisatelj, ki je zapisal prvi knjigi v slovenskem jeziku.
Primož Trubar je najbolj znan po svojih dveh delih - Katekizmu in Abecedniku, ki sta izšli leta 1550. Katekizem je bil prva knjiga, napisana v slovenskem jeziku, in je vseboval temeljna verska besedila, namenjena poučevanju osnov krščanske vere. Abecednik pa je bil namenjen učenju branja in pisanja ter je bil prav tako prvo didaktično delo v slovenščini. Ti dve knjigi sta imeli izjemen pomen za razvoj slovenskega knjižnega jezika in pismenosti ter sta postavili temelje za nadaljnji razvoj slovenske književnosti in kulture.
Primož Trubar je s svojim delom prispeval k oblikovanju slovenske narodne identitete. S pisanjem in širjenjem slovenskega jezika je pomagal povezati slovensko ljudstvo in mu dal močno kulturno osnovo. Njegova prizadevanja za prevajanje in tiskanje verskih knjig v slovenščini so omogočila, da so se Slovenci lahko izobraževali v svojem jeziku in razumeli verska besedila.
Ob praznovanju dneva Primoža Trubarja se zavedamo pomembnosti ohranjanja slovenskega jezika in kulture ter spoštovanja naše zgodovinske dediščine. Trubarjeva zapuščina nas opominja, kako dragocen je naš jezik in kako pomembno je, da ga negujemo in prenašamo na prihodnje generacije.
Naj bo dan Primoža Trubarja priložnost, da se spomnimo na naše korenine in ponosno praznujemo slovensko kulturo ter jezik, ki ju je Trubar tako vztrajno in z ljubeznijo ohranjal za nas.
SVETOVNI DAN KNJIGE: SLAVIMO MOČ BESED IN BRANJA
Vsako leto 23. aprila po vsem svetu praznujemo svetovni dan knjige, priložnost, ki združuje ljubitelje knjig, bralce, pisatelje in vse, ki cenijo moč pisane besede. Ta poseben dan praznujemo v čast knjigam, branju ter spodbujanju kulture in znanja, ki jih knjige prinašajo v naše življenje.
Datum 23. april ni izbran naključno. Prav na ta dan sta umrla dva velika literarna mojstra: Miguel de Cervantes in William Shakespeare. Njuno zapuščino in prispevek k svetovni literaturi praznujemo vsako leto, obenem pa se ta dan spominjamo tudi mnogih drugih pisateljev, ki so s svojimi deli obogatili literarno krajino sveta.
Svetovni dan knjige je priložnost za razmislek o pomembnosti branja v našem življenju. Knjige nas ne le zabavajo in poučujejo, ampak tudi spodbujajo k razmišljanju, raziskovanju in empatiji. Branje nam omogoča, da se potopimo v svetove, ki so nam sicer nedostopni, da razumemo drugačne perspektive in se poglobimo v različne tematike. Poleg tega branje krepi naš besedni zaklad, izboljšuje naše jezikovne spretnosti ter spodbuja kritično razmišljanje.
Ampak Svetovni dan knjige ni samo dan za slavje literature. Je tudi priložnost za ozaveščanje o pomembnosti dostopa do knjig za vse ljudi, ne glede na njihovo geografsko, socialno ali ekonomsko ozadje. Še vedno obstajajo kraji, kjer je dostop do knjig omejen ali celo onemogočen. Zato se ob tem dnevu spomnimo tudi na potrebo po zagotavljanju enakih možnosti za vse ljudi, da lahko dostopajo do knjig in se razvijajo skozi branje.
Svetovni dan knjige je torej več kot le praznovanje literature. Je priložnost, da se zavedamo moči besed in branja ter se zavzemamo za dostop do znanja in kulture za vse. In naj bo vsak dan svetovni dan knjige, ko se prepustimo čarom knjig in si prizadevamo za bolj pismeno in osveščeno družbo.
Vabim vas, da se danes prepustite čarom knjig in se skupaj tega praznika! Morda se boste danes odločili za novo pustolovščino med stranmi knjige in odkrili nekaj popolnoma novega, kajti knjige so resnično nekaj posebnega.
Srečno branje in vesel svetovni dan knjige!
Petra Cipot, knjižničarka
2. APRIL – SVETOVNI DAN PRAVLJIC
Vsako leto 2. aprila praznujemo svetovni dan pravljic v čast zapuščini enega največjih pravljičarjev na svetu Hansa Christiana Andersena. Ta poseben dan je bil ustanovljen leta 1976 v spomin na Andersenov rojstni dan in priznanje za njegove neprecenljive prispevke k svetu literature.
Hans Christian Andersen, rojen 2. aprila 1805 na Danskem, velja za enega najplodnejših in najvplivnejših piscev pravljic vseh časov. Andersenove zgodbe, znane po brezčasnih klasikah, kot so Mala morska deklica, Grdi raček, Cesarjeva nova oblačila in Princesa na zrnu graha, že generacije osvajajo srca in domišljijo mladih in starih bralcev.
Pravljice so več kot le muhaste zgodbe s srečnim koncem – so močne pripovedi, ki učijo dragocene lekcije, dajejo modrost in navdihujejo ustvarjalnost. Skozi čarobna kraljestva, očarljive like in očarljive zaplete nas pravljice popeljejo v svet, kjer je vse mogoče in nemogoče postane dosegljivo.
Svetovni dan pravljic služi kot opomin na trajno privlačnost in pomen pravljic v naših življenjih. Čas je za uživanje v očarljivem svetu pripovedovanja zgodb, za razmislek o brezčasnih temah in morali ter za cenitev lepote domišljije in ustvarjalnosti.
Ko 2. aprila praznujemo svetovni dan pravljic, sprejmimo čarobnost, čudeže in očaranost pravljic. Ne glede na to, ali ste predani oboževalec brezčasnih pravljic Hansa Christiana Andersena ali novinec v svetu pravljic, izkoristite to priložnost in se potopite v svet, kjer se sanje uresničijo in vas čaka srečno življenje.
Torej, vzemite v roke knjigo pravljic, podajte se na fantastično potovanje in pustite domišljiji poleteti na ta poseben dan, posvečen očarljivemu svetu pravljic.
Pravljični dan.
Petra Cipot, knjižničarka
RUDOLF MAISTER (29. 3. 1874–26. 7. 1934)
Rudolf Maister, slovenski general, pesnik in politik, se je rodil 29. marca leta 1874 v Kamniku. Bil je eden najbolj znanih borcev za slovensko samostojnost in eden ključnih akterjev v boju za severno mejo med letoma 1918 in 1919.
Maister je svojo vojaško kariero začel v avstro-ogrski vojski, kjer je služil kot pomočnik generala in poveljnik vojaškega okrožja. Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je Maister pridružil slovenskim prostošolcem v boju za severno mejo in uspešno obranil slovenske dežele pred vpadom avstrijskih in nemških enot.
Po končani vojni se je Maister posvetil tudi politični karieri in se zavzemal za samostojno in enotno slovensko državo. Bil je eden od ustanoviteljev Slovenskega narodnega sveta v Mariboru, ki je bil pomemben del slovenske osamosvojitvene misli.
Poleg svojih političnih dosežkov je bil Maister tudi pesnik in pisatelj, ki je svoja čustva in misli izrazil v številnih pesmih in besedilih. Njegova dela so bila pogosto posvečena slovenski narodni zavesti in boju za njeno svobodo.
Rudolf Maister je bil pravi junak in simbol slovenskega naroda v boju za samostojnost in svobodo. Njegova dediščina in zapuščina še danes služita kot navdih in vzor za vse nas.
Ob obletnici rojstva Rudolfa Maistra se spominjamo njegovega poguma, predanosti in predanega dela za slovenski narod ter se mu zahvaljujemo za vse, kar je storil za našo skupno prihodnost.
21. 3. 2024 – SVETOVNI DAN POEZIJE
Vsako leto 21. marca se ljubitelji poezije in literarni poznavalci po vsem svetu zberejo, da bi proslavili svetovni dan poezije. Namen tega dneva, ki ga je UNESCO ustanovil leta 1999, je spodbujati branje, pisanje in spoštovanje poezije v različnih kulturah in jezikih. Zagotavlja priložnost za pesnike, založnike, pedagoge in ljubitelje poezije, da se združijo v praznovanju te brezčasne oblike umetnosti.
Poezija ima edinstveno sposobnost preseganja meja in globljega povezovanja ljudi. Z uporabo metafor, podob in ritmov lahko pesniki vzbudijo čustva, izzovejo misli in ustvarijo trajen vtis v glavah svojih bralcev. Poezija nagovarja srce in dušo, ponuja tolažbo v stiski, navdih v trenutkih dvomov in glas utišanim.
Eden najlepših vidikov poezije je njena sposobnost odražanja različnih kultur, perspektiv in izkušenj človeštva. Ne glede na to, ali gre za haikuje, sonete, govorjeno besedo ali svobodne verze, imajo pesniki svobodo izražanja na nešteto načinov. Svetovni dan poezije slavi to
Zato si ob današnjem dnevu vzemimo trenutek, da cenimo lepoto in pomen poezije v naših življenjih. Pustite, da vas navdihne čarobnost poezije.
»Poezija je, ko je čustvo našlo svojo misel in misel je našla besede.« (R. Frost)
OBRATOVALNI ČAS ŠOLSKE KNJIŽNICE
Ponedeljek |
7.30–12.45 |
Torek |
7.15–12.00 |
Sreda |
7.30–14.00 |
Četrtek |
7.30–14.00 |
Petek |
7.30–13.00 |
IZPOSOJA K NJIG V ČASU PODALJŠANEGA BIVANJA
SREDA |
12.00–13.00 |
1. A in B |
SREDA |
13.00–14.00 |
2. A in B |
ČETRTEK |
12.00–13.00 |
3. A |
ČETRTEK |
13.00–14.00 |
4. A |
PETEK |
12.00–13.00 |
Opravljanje EKO bralne značke. |
IZPOSOJA
Izposoja za učence poteka po urniku, ki je izobešen desno od vhodnih vrat v knjižnico. Še vedno je zaželjeno razkuževanje rok, max. število uporabnikov 5 in čimkrajše zadrževanje v čitalnici.
Od februarja 2022 je možna tudi rezervacija preko sistema COBISS (registrirani morate biti na Moj profil COBISS > Moja knjižnica - informacije dobite v knjižnici). Naslednji dan bo gradivo pripravljeno.
Iskanje gradiva v šolski knjižnici preko sistema COBISS:
https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/simple?db=osrad
ZANIMIVE POVEZAVE ...
Mini iskalnik za digitalno knjižnico: www.dlib.si
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani: www.nuk.uni-lj.si
COBISS: cobiss.si
COBISS za mobilne naprave: m.cobiss.si
Bralna značka: www.bralnaznacka.si
E-knjižnica (online): www.biblos.si
Knjižnica OŠ Kajetana Koviča Radenci: